Odvetniki

mag. Janez Ahlin

Pozicija

odvetnik – specialist civilnega in gospodarskega prava

Pravna področja

Strokovnjak za civilno in gospodarsko pravo (investicijski projekti, javna naročila, javno zasebna partnerstva in koncesije ter odškodninsko pravo), upravno pravo (davčno pravo, okoljsko pravo), kazensko in prekrškovno pravo, ustavno pravo, pravo človekovih pravic in evropsko pravo, arbitražno pravo in mediacije

Izobraževanje

Janez Ahlin je diplomiral dne 28. 12. 1988 na katedri za javno pravo pri prof. Gorazdu Trpinu z naslovom diplomske naloge Izredna pravna sredstva v upravnem postopku. Po opravljenem sodnem pripravništvu na Višjem sodišču v Ljubljani je dne 10. 7. 1991 uspešno opravil pravosodni izpit. V letih 1997 do 1999 je opravil specialistični podiplomski študij korporacijskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V letih 2001 do 2007 je opravil magistrski študij gospodarskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in dne 21. 12. 2007 uspešno opravil zagovor magistrske naloge z naslovom Uporaba pravil Obligacijskega zakonika za razmerja iz koncesijske pogodbe – Koncesijska pogodba na meji med javnim in zasebnim (natančna preučitev določb zakona o javno-zasebnem partnerstvu in primerjava posameznih institutov z ostalo veljavno zakonodajo RS in EU) in s tem pridobil znanstveni naziv: magister gospodarskega prava. Na Pravni fakulteti v Mariboru pa sedaj pripravlja doktorsko disertacijo.

V skladu s Sklepom Vlade RS št. 00713-39/2005/14 je usposobljen za člana nadzornih svetov in upravnih odborov družb.

V letu 2009 je mag. Janez Ahlin opravil dodatno izobraževanje na področju mediacije pri Društvu mediatorjev Slovenije in uspešno opravil izpit. Tako je od 14. 11. 2009 tudi formalnopravno usposobljen za samostojno vodenje mediacij (glede na dosedanje izkušnje predvsem iz področja gospodarskega in civilnega prava).

Kariera

Prva zaposlitev mag. Janeza Ahlina po opravljeni diplomi na Pravni fakulteti, Univerze v Ljubljani leta 1989, je bila na Občini Grosuplje, kjer se je seznanil z upravnimi akti na vseh področjih poslovanja lokalne skupnosti ter predvsem z nepremičninskim (stvarnim) pravom in vpisi nepremičnin v zemljiško knjigo. Od leta 1989 do 1991 je opravljal sodno pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani. Po uspešno opravljenem pravosodnem izpitu je v letih 1991 do 1992 opravljal delo strokovnega sodelavca na civilnem, gospodarskem in kazenskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani. V obdobju od leta 1992 do 1994 je opravljal delo sodnika na tedaj Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enoti Grosuplje, po reorganizaciji sodišč pa je v letih 1995 do 1996 opravljal funkcijo okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Grosupljem. Tedaj se je ukvarjal predvsem s kazenskim pravom. Od leta 1996 do 2009 je opravljal funkcijo državnega pravobranilca na sedežnem oddelku v Ljubljani. Zaposlen je bil na civilnem in gospodarskem oddelku, pri čemer je opravljal dela in naloge na vseh pravnih področjih: upravnem, konkurenčnem, evropskem, kazenskem, izvršilnem, zlasti pa na civilnem in gospodarskem področju, v zvezi z odškodninskimi zadevami zoper Republiko Slovenijo. Dodatno je izven delokroga nalog državnega pravobranilca v obdobju od leta 1996 do 1999 organiziral področje informatizacije Državnega pravobranilstva.

Od leta 1999 dalje na Arbitraži pri Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana opravlja tudi funkcijo predsednika arbitražnega senata – aktivno že drugi mandat vodi arbitražne postopke.

Izkušnje

Na Okrajnem sodišču v Grosupljem je sodil kazenske zadeve, pri čemer je takrat obravnaval tudi zadeve iz pristojnosti Okrožnega sodišča, torej najtežja kazniva dejanja.

V času zaposlitve na Državnem pravobranilstvu je zastopal državo Republiko Slovenijo v najodmevnejših civilnih in gospodarskih zadevah, pri čemer gre izpostaviti zlasti naslednje pravnomočne zadeve:

• Western Wireless International Corporation d.o.o. (Vega), Western Wireless International Slovenia Corporation in Western Wireless International Slovenia II Corporation zoper RS, odškodninska tožba za plačilo 173,9 mio EUR in zakonske zamudne obresti. Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti zadeve je državni pravobranilec koordiniral delovanje predstavnikov Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo in Službe Vlade RS za zakonodajo, predstavnike Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS in Urada RS za varstvo konkurence ter na drugi strani zastopnike Mobitela d.d. kot drugo tožene stranke. Spor se je končal z umikom tožbe zoper državo in Mobitel d.d.
• Aktiva Avant I Ljubljana in ostale investicijske družbe (40 tožečih strank) zoper RS. Tožeče stranke so od RS zahtevale izročitev premoženja in plačila v vrednosti 1,33 milijarde EUR. Temelj, na katerega so se opirale tožeče stranke, je predstavljala določba 35. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), ki je tožečim strankam dal možnost zbiranja lastninskih certifikatov, izdanih na podlagi tega zakona od državljanov RS, z namenom, da zbrane lastninske certifikate zamenjajo za delnice, izdane v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij. Vse tožeče stranke so tožbo – po utemeljenem odgovoru državnega pravobranilca, zoper RS umaknile še pred vsebinsko presojo sodišča.
• Detelpet d.d. zoper Ministrstvo za gospodarstvo RS, tožba za plačilo 300 mio EUR in zzo
• Tožeča stranka Slovenska odškodninska družba d.d. zoper RS – Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za finance, zaradi plačila 7,8 mio EUR. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani je upnik Slovenski odškodninski sklad d.d. Ljubljana vložil zoper tožene stranke predlog za izvršbo na podlagi verodostojen listine, kateremu je sodišče s sklepom o izvršbi ugodilo. Izvršilni predlogi upnika so bili po pravnem temelju in po višini v celoti utemeljeni. Pravdne stranke so se tekom postopka, s sodelovanjem Ministrstva za finance in Vlade RS, dolgotrajno, a uspešno pogajale in v končni fazi rešile spor s poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na pobudo državnega pravobranilca je sodišče predhodno združilo tri gospodarske spore, ki so jih obravnavali različni sodniki, nato pa so pravdne stranke v skladu s sklepom vlade sklenile sodno poravnavo, katere predmet je bilo premoženje, ki je sestavljeno iz naložb v delnice v poslovne deleže gospodarskih družb. S tako sodno poravnavo je RS prihranila veliko proračunskega denarja in uspešno zaključila eno od odmevnih zadev, katero so v javnosti spremljali predvsem novinarji časnika Finace.
• Perne Julijana d.d. zoper RS in druge, vrednost tožbenega zahtevka 10,33 mio EUR in zzo
• Mestna občina Celje zoper RS, vrednost tožbenega zahtevka 4,34 mio EUR
• Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije zoper RS in druge, vrednost tožbenega zahtevka 0,44 mio EUR (garažna hiša)
• Tožeča stranka Občina Kranjska Gora je od RS zahtevala vračilo 3,73 mio EUR iz naslova koncesijske dajatve in posebnega prometnega davka (problematika lastninjenja igralnic in zakonodajnega postopka). Po podrobni proučitvi zadeve in učinkovitemu, po vsebini prepričljivemu odgovoru na tožbo državnega pravobranilca, je tožeča stranka tožbo umaknila.
• Mestna občina Koper zoper RS – spor se je nanašal na uporabnino poslovnih prostorov – rešen s poravnavo
• Letališče Maribor zoper RS – spor glede vlaganja v nepremičnine – rešen z dvema poravnavama
• Tožeča stranka RS – Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je od tožene stranke M. R., nesojenega svetovnega prvaka v računalništvu, zahtevalo povračilo 54.000,00 EUR. Državni pravobranilec je po predhodnem obsežnem zbiranju dokaznih listin pri mnogih službah in organih RS ter po pregledu celotne kazenske dokumentacije na Okrožnem sodišču v Ljubljani, zoper toženca vložil civilno tožbo in predlog za izdajo začasnih odredb v zavarovanje denarne terjatve zaradi plačila dolgovanega zneska. Ob uporabi inštituta začasnih odredb, je v izjemno kratkem času izposloval pravnomočno sodno odločbo, pred tem pa tudi kvalitetno zavarovanje denarne terjatve RS na premoženju tožene stranke. Kljub temu, da je bila terjatev v pretežnem delu zastarana, je državni pravobranilec z veliko angažiranostjo s tožbenim zahtevkom uspel in zagotovil poplačilo celotne terjatve s pripadki in vsemi stroški zastopanja. V predmetni zadevi je bil civilni postopek končan v šestih mesecih od zaprosila ministrstva za vložitev tožbe in dokončnega poplačila RS, še preden je bila vložena obtožnica zoper obdolženca v kazenskem postopku.
• Številni drugi spori v zvezi s koncesijskimi pogodbami in postopki javnega naročanja, spori iz gradbenih pogodb (SCT d.d. zoper RS), lastninski in odškodninski spori …
• Zastopanje Republike Slovenije v postopkih pred Stalno Arbitražo Gospodarske zbornice Slovenije

Na državnem pravobranilstvu je obravnaval zadeve po 14. čl. ZDPra in v utemeljenih zadevah sklepal s strankami izvensodne poravnave, zastopal je RS tudi v civilnih in gospodarskih mediacijah v zadevah, ki jih je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Sodeloval je v delovni skupini, ki je obravnavala problematiko sklepanja poravnav v postopku po 539. čl. ZKP in 35. čl. ZPKri ter 193. čl. ZP v sedežni komisiji državnega pravobranilstva v Ljubljani), ter drugih projektnih skupinah in komisijah RS (npr. imenovan je bil v Medresorsko delovno skupino za Ustanovitev urada za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi).

Objave strokovnih člankov

1. Janez Ahlin
   Uporaba pravil Obligacijskega zakonika za razmerja iz koncesijske pogodbe: koncesijska pogodba na meji med javnim in zasebnim Application of the Rules of the Code of Obligations for Concession Contract Relations: Concession Contract on the Boundary between the Public and Private Interests
   (celotno besedilo, PDF, 616 KB)
   Lex localis: revija za lokalno samoupravo, 2008, št. 2, str. 245-270
   [COBISS.SI-ID 2283976]
2. Janez Ahlin
   The Commission Wins Hands down
   (celotno besedilo je dostopno naročnikom revije ali proti plačilu)
   EStAL - European State Aid Law Quarterly, 2011, št. 3, str. 553-562
3. Janez Ahlin
   News from the Member States, Slovenia
   (besedilo prispevka ni na voljo on-line, povezava na kazalo)
   EStAL - European State Aid Law Quarterly, 2011, št. 4, str. 592-594
4. Janez Ahlin
   News from the Member States, Slovenia
   (besedilo prispevka ni na voljo on-line, povezava na kazalo)
   EStAL - European State Aid Law Quarterly, 2012, št. 1, str. 23-25
5. Janez Ahlin
   Material Selectivity, a Less Fuzzy Concept?
   (celotno besedilo je dostopno naročnikom revije ali proti plačilu)
   EStAL - European State Aid Law Quarterly, 2012, št. 4, str. 847-856

Članstva

predsednik arbitražnega senata Arbitaže pri Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana; član sekcije gospodarskih pravnikov društva Pravnik Ljubljana; član društva Mediatorjev Slovenije

Jeziki

slovensko (nativno), angleško (aktivno), hrvaško in srbsko (aktivno), nemško (pasivno)

Kontakt

janez.ahlin(pri)odvetnik-ahlin.si